Zahtevamo resnične spremembe: konec nevarnega onesnaževanja, ki za kratkoročne interese žrtvuje zdravje ljudi, čistejša mesta in prihodnost naših otrok. Čas je za odločne ukrepe, ki bodo zaščitili zrak v slovenskih mestih, omejili največje vire onesnaženja in postavili zdravje pred dobiček. Podpiši peticijo zdaj!
Zakaj zdaj?
Slovenci dihamo zrak, ki dokazano povzroča bolezni, skrajšuje življenje in ogroža ranljive skupine. Onesnažen zrak je eden največjih zdravstvenih tveganj v državi: povečuje obolevnost dihal, srčno-žilna tveganja, prezgodnje smrti in stroške zdravstva. V številnih slovenskih mestih redno presegamo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, v Ljubljani in Mariboru pa je onesnaženost pogosto trikrat višja od varnih mej.
10 ključnih razlogov za urgentno ukrepanje:
Onesnažen zrak sodi med vodilne povzročitelje prezgodnjih smrti v Sloveniji.
Mednarodne študije dokazujejo, da povišane koncentracije drobnih delcev PM sistematično skrajšujejo pričakovano življenjsko dobo in povečujejo umrljivost v vseh starostnih skupinah.
Slovenija je med državami z najvišjo izpostavljenostjo drobnih delcev v EU.
V številnih slovenskih mestih so ravni drobnih delcev med najvišjimi v Evropski uniji, kar pomeni pogoste presežene meje, večjo izpostavljenost prebivalcev in pomembna tveganja za zdravje skozi vse leto.
Otroci dihajo dvakrat več zraka na telesno težo in so zato najbolj izpostavljeni.
Posledice dolgotrajne izpostavljenosti so pogostejši astmatični napadi, zmanjšana pljučna kapaciteta in trajne poškodbe dihal, ki posebej prizadenejo otroke in starejše.
Onesnaženje direktno vpliva na srce in ožilje.
Posledice dolgotrajne izpostavljenosti so pogostejši astmatični napadi, zmanjšana pljučna kapaciteta in trajne poškodbe dihal, ki posebej prizadenejo otroke in starejše.
Astma in bolezni dihal naraščajo, zlasti v urbanih okoljih.
Onesnažen zrak je eden ključnih sprožilcev težav z dihali, saj lahko že kratkotrajna izpostavljenost povzroči draženje, kašelj, poslabšanje simptomov pri kroničnih bolnikih in večjo občutljivost na okužbe.
Starejši in bolniki plačujejo najvišjo ceno.
Najbolj prizadeti so starejši in kronični bolniki, saj jih onesnažen zrak hitreje potisne v poslabšanja bolezni, pogostejše hospitalizacije in hujše zaplete, ki lahko trajno vplivajo na kakovost življenja.
Visoki zdravstveni stroški bremenijo proračun.
Onesnažen zrak povzroča stotine milijonov evrov zdravstvenih in družbenih stroškov, od hospitalizacij in zdravljenja kroničnih bolezni do izgubljenih dni in prezgodnjih smrti.
Onesnaženje vpliva na nosečnice in plod.
Onesnažen zrak povečuje tveganje za nizko porodno težo, prezgodnje porode in razvojne težave pri otrocih, saj drobni delci vplivajo na nosečnost in zgodnji razvoj pljuč ter živčnega sistema.
Onesnaženje vpliva na nosečnice in plod.
Onesnažen zrak povečuje tveganje za nizko porodno težo, prezgodnje porode in razvojne težave pri otrocih, saj drobni delci vplivajo na nosečnost in zgodnji razvoj pljuč ter živčnega sistema.
Škoda za gospodarstvo je velika.
Po študiji Svetovne banke onesnažen zrak povzroča globalno gospodarsko škodo, ki jo ocenjujejo na približno 8,1 bilijona USD letno, kar predstavlja okoli 6,1 % globalnega BDP.
Slab zrak zmanjšuje kakovost življenja.
Slab zrak zmanjšuje kakovost življenja, saj omejuje gibanje na prostem, povečuje utrujenost in dihalne težave ter dolgoročno vpliva na zdravje.
Kaj zahtevamo
Slovenija nujno potrebuje jasen in učinkovit sistem varovanja zraka. Onesnaženost pri nas že vrsto let presega strokovna priporočila, kar pomeni več bolezni, več prezgodnjih smrti in večje breme za zdravstvo. Najbolj trpijo otroci, starejši, kronični bolniki in prebivalci mest, kjer se zrak zaradi prometa in kotlin zadržuje. Epizode onesnaženosti se ponavljajo iz leta v leto – brez dovolj odločnih ukrepov za zaščito zdravja ljudi.
Nujni ukrepi za čistejši zrak v najbolj obremenjenih mestih.
Jasna opozorila, ko zrak postane nevaren.
Razširjen državni monitoring kakovosti zraka.
Slovenija potrebuje več merilnih postaj, mobilne enote in napredne modele napovedovanja, saj lahko le z dobro pokritostjo in natančnimi podatki pravočasno ukrepamo in razumemo največja tveganja.
Validiran civilni monitoring kot dopolnilo državnim meritvam.
Kakovostni senzorji prebivalcev, šol in skupnosti zapolnijo praznine med državnimi postajami in pokažejo razmere tam, kjer ljudje živijo. Ob ustrezni validaciji lahko postanejo del uradnega sistema.
Sistem notranje kakovosti zraka v javnih ustanovah.
V vrtcih, šolah, bolnišnicah in domovih za starejše morajo biti obvezni merilniki, standardi in postopki za ukrepanje, saj so prav tu najbolj ranljive skupine izpostavljene slabemu zraku vsak dan.
Odprti podatki o kakovosti zraka v realnem času.
Vse občine morajo zagotoviti enostaven dostop do podatkov za prebivalce, skupnosti, medije in stroko. Le popolna transparentnost krepi zaupanje in omogoča odgovorno ravnanje.
V najbolj obremenjenih območjih morajo občine dobiti jasna pooblastila za omejevanje virov preseganj – od prometnih režimov do kontrolnih točk in postopnega zmanjševanja najbolj obremenjujočih praks.
Prepoved novih sežigalnic in postopno zapiranje obstoječih.
V mestih in kotlinah, kjer se zrak zadržuje, so novi dimniki škodljivi in nevarni. Zato potrebujemo prehod k sodobnim, zdravju prijaznim načinom ravnanja z odpadki.
Vse meritve, opozorila, zgodovina in napovedi morajo biti na enem mestu. To omogoča učinkovito koordinacijo med državo, občinami, raziskovalci in javnostjo ter postavlja temelje za trajne rešitve.